You are currently viewing Rehabilitacija zadnjih stegenskih mišic

Rehabilitacija zadnjih stegenskih mišic

V enem izmed prejšnjih člankov smo predstavili kje potekajo, kakšna je naloga zadnjih stegenskih mišic in katere vaje izvajati za krepitev omenjenih mišic.

V današnjem članku se bomo osredotočili na to, kakšen naj bi bil rehabilitacijski pristop v primeru poškodbe zadnjih stegenskih mišic.

Poškodba zadnjih stegenskih mišic je najpogostejša poškodba v nogometu (in po vsej verjetnosti tudi v nekaterih drugih športih). Na to kaže tudi statistika, saj stopnja poškodb zadnjih stegenskih mišic v zadnjih 30 letih ostaja nespremenjena oziroma se povečuje. Poškodba zadnjih stegenskih mišic je eden glavni vzrokov za odsotnost igralcev z igrišč, vzporedno s tem to predstavlja tudi veliko finančno izgubo za nogometni klub.

Na to temo poškodb zadnjih stegenskih mišic je bilo napisanih, kar nekaj znanstvenih člankov. Ti navajajo, da se ena poškodba na tri ponovno ponovi v nekaj tednih po vrnitvi igralca v poln trenažni proces. Zaradi visoke stopnje ponovitve poškodbe, se strokovnjaki sprašujejo ali vzroki za ponovno poškodbo izhajajo zaradi posledic prejšnje poškodbe ali zaradi nepopolne rehabilitacije?

Iz tega razloga so mnenja, da je zelo pomembno postaviti dober rehabilitacijski program, ki najučinkoviteje spodbuja obnovo mišičnega tkiva in funkcijo same mišice.

Ker je narava poškodbe zadnjih stegenskih mišic zapletena, so mnenja, da s pomočjo individualiziranega sistematičnega pristopa rehabilitacije (sestavljen iz urejenega zaporedja korakov), bi lahko športniku zelo pomagal pri uspešni vrnitvi v poln trenažni proces in manjši verjetnosti za ponovno poškodbo.

 

”A Multifactorial, Criteria-based Progressive Algorithm for Hamstring Injury Treatment”
Mendiguchia s sodelavci (2017)

Avtorji raziskave so želeli oceniti sočasno učinkovitost individualiziranega, sistematičnega rehabilitacijskega pristopa v primerjavi z uporabo splošnega rehabilitacijskega pristopa pri nogometaših.

Zanimalo jih je koliko bo ponovnih poškodb, koliko časa bodo potrebovali za vrnitev v poln trenažni proces in šprinterske lastnosti nogometašev.

V raziskavo so vključili 48 nogometašev, ki so jih razdelili v dve enaki skupini po 24. Ena skupina je opravila individualiziran sistematični rehabilitacijski pristop, druga pa splošni rehabilitacijski pristop.

Znotraj obdobja 6 mesecev po vrnitvi v poln trenažni proces se je ponovno pojavilo 6 poškodb zadnjih stegenskih mišic v skupini s splošnim rehabilitacijskim postopkom in 1 poškodba v skupini z individualiziranim sistematičnim rehabilitacijskim pristopom. Slednja skupina je poleg manj ponovnih poškodb, prav tako pokazala bistveno boljše rezultate pri šprintu na 10-metrov.

Kljub temu, da so se nogometaši z individualiziranim, sistematičnim rehabilitacijskim pristopom v poln trenažni proces vrnili kasneje (rehabilitacija trajala dlje časa), so močno zmanjšali tveganje za ponovno poškodbo zadnjih stegenskih mišic v primerjavi z nogometaši s splošnim rehabilitacijskim postopkom, v kateremu so bile primarno vključene vaje za moč.

 

Vsi športni klubi, pa tudi posamezni trenerji, želijo športnika ob pojavu poškodbe, čim hitreje vrniti na igrišče. Seveda takšno razmišljanje je povsem logično, vendar žal velikokrat napačno. Kajti s prehitro vrnitvijo na igrišče in nedokončnim rehabilitacijskim postopkom, je ponovna poškodba skorajda neizbežna. Zato se morajo športni klubi in trenerji zavedati, da je zdravje športnika na prvem mestu in ne zgolj rezultat.

Na spodnjem posnetku je skozi različne faze lepo prikazana individualizirana sistematična rehabilitacija zadnjih stegenskih mišic pri nogometašu.